Milanski sejem 2008
Na
Kot vsako leto se je tudi v prvih dneh sejma gnetlo ljudi z različnih koncev sveta z različnimi nameni in cilji. Od poslovnežev in trgovcev, ki iščejo poslovne partnerje, oblikovalcev in arhitektov, ki preverjajo svoje ideje, mogoče tiste, ki jih sploh še niso konkretizirali, pa tudi posameznikov, željnih novega pohištva in seveda študentov arhitekture in oblikovanja, ki nadebudno opazujejo stvaritve, ki pravgotovo odražajo izkušnje in znanje.
Lahko bi rekla, da je skupna nit celotnega sejma črno-belo in ogromno odboja. Visoki sijaj površinsko obdelanega pohištva od kuhinj do dnevnih sob in omar, ki sicer dajejo efekt izrazite prefinjenosti. Zagotovo pa takšni kosi pohištva nimajo nobene veze s praktičnostjo in realnim življenjem neke gospodinje naprimer, ki bo ob izboru lakirane črne kuhinje v visokem sijaju preživela več časa s krpo v roki, kot kaj drugega. Torej nič več teak-a ter oranžne in zelene barve. Kot dodatki pa čipke in lestenci. Seveda se ni manjkalo tudi klasike – hvala bogu: Altek in Alvar Alto, pa seveda Vitra in Charles & Ray Eames.
Mogoče nekaj novosti na področju same tehnike; avtomatsko spravljanje kuhinjske pipe v sam pult (G&D cucine) – zelo dober efekt, vprašljiva pa je njegova uporabnost, glede na ceno ter seveda avtomatsko odpiranje visečih omaric pri kuhinjah - Dada cucine.
Kot zelo dobrodošla je novost širokega razstavnega paviljona pisarniškega pohištva, ki narekuje spremembe v dojemanju delovnih prostorov, predvsem pa v fleksibilnosti razmišljanja. Pritegnila me je knjižna omara oziroma sistem omar za arhiv podjetja Bross Office collection, kjer se omare ne odpirajo klasično dvokrilno ali enokrilno, ampak jih na vodilih premikaš. Zelo domiselno so oblikovali tudi fronte omaric, ki so vsem na očem. Različni motivi, od stiliziranih vzorcev do različnih barvnih kombinacij. Na takšen način se zagotovi spremeni pogled na omare – nič več pustih, prav nasprotno - živahnih. Ob izboru takšne omare pa absolutno potrebuješ zelo dolgo steno, če sploh želiš da le-ta pride do efekta, pa tudi izkoristek stene ni takšen, kot bi sicer bil ob izbiri klasične omare. Vendar še enkrat – zelo domiselno, predvsem pa zabavno in nič kaj formalno. Primerno za kreativne poklice.
Za konec lahko rečem le še, da ne glede na to ali je posamezno podjetje igralo na karti klasike in tradicije ali inovativnosti in provokativnosti ostaja dejstvo, da je Milanski sejem meka, kamor vsako leto romajo tisti, ki ne želijo zaostajat, temveč slediti oblikovanju. In kje drugje ga bodo našli, kot v prestolnici mode – v Milanu.
